Pospeševanje ritma sodobnega življenja je povzročilo znatno povečanje telesne, duševne in čustvene obremenitve človeka zaradi vsakodnevnih težav, medčloveških odnosov, vsebine poklicne dejavnosti in informacijske preobremenjenosti. Precej pogosto mora biti oseba v stanju čustvenega stresa, doživeti občutek povečane tesnobe, ansksioznosti, dvoma vase in doživljanja tako imenovanega STRESA. Takšna stanja pogosto spremlja ne samo duševno neravnovesje, ampak tudi številne negativne spremembe v delovanju fizioloških mehanizmov v človeškem telesu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije pri spoprijemanju s stresom do 70 % svetovnega prebivalstva potrebuje pomoč psihologov in psihoterapevtov.
Izraz “stres” pomeni “pritisk, napetost”.
Po razlagalnem slovarju je stres stanje napetosti v telesu osebe ali živali kot zaščitna reakcija na različne škodljive dejavnike (mraz, stradanje, fizične in duševne travme itd.).
V svojem bistvu je stres odziv človeškega telesa na preobremenjenost, negativna in pozitivna čustva. Med stresom človeško telo proizvaja hormona adrenalin in kortizol, zaradi katerih iščete izhod. Vsakdo potrebuje stres v majhnih količinah, saj daje misliti, iskati izhod iz težave in v tem primeru ima pozitiven pomen. A po drugi strani, če je stresa preveč, telo oslabi, izgubi moč in sposobnost reševanja težav ter lahko povzroči resne bolezni.
Stres lahko razdelimo na:
• pozitivni in negativni – glede na stopnjo čustvene obarvanosti;
• kratkotrajne in dolgotrajne (ali akutne in kronične) – po trajanju;
• fiziološke in psihološke – slednje se glede na nastanek delijo na informacijske in čustvene;
Eustres je stres, ki ga povzročajo pozitivna čustva in mobilizira telo. Distres pa je negativna vrsta stresa, ki mu telo ni kos. Škoduje zdravju ljudi in lahko povzroči hude bolezni. Imunski sistem zaradi stresa trpi. V stresnem stanju obstaja večja verjetnost, da postanemo ljudje žrtve okužbe, saj proizvodnja imunskih celic v obdobju fizičnega ali duševnega stresa izrazito upade.
Viri stresa so lahko:
• zunanji – selitev v nov kraj bivanja, menjava službe, smrt ljubljene osebe, ločitev, vsakodnevne težave, povezane z denarnimi težavami, izpolnjevanje obveznosti do določenega datuma, spori, družinski odnosi, pomanjkanje spanja;
• notranji – revizija življenjskih vrednot in prepričanj, sprememba osebne samozavesti itd.
Vzroki in dejavniki, ki povzročajo stres (psihologi jih imenujejo stresorji), so različni in številni:
• spremembe v življenju (počitnice, nova služba, poroka, ločitev itd.);
• kakršnokoli močno čustvo;
• utrujenost;
• telesna poškodba, operacija, bolezen;
• hrup;
• nenadne spremembe temperature itd.
Kakršnekoli spremembe, tudi pozitivne, nas prisilijo, da se prilagodimo novim okoliščinam. Toda ob vsej raznolikosti izkušenj in situacij, ki se pojavljajo v našem življenju, je odziv telesa na vsak stres v bistvu enak. V telesu se sprožijo biokemični procesi, razviti pred mnogimi stoletji, katerih namen je obvladovanje ekstremne situacije. Sčasoma se učinek stresorjev sešteje in kopiči. Več kot jih bo v našem življenju v tem obdobju, višja bo stopnja našega stresa.
Simptomi se lahko postopoma povečajo ali se pojavijo nenadoma, v nekaj minutah. Pojavijo se napadi tesnobe, panike, ki običajno ne trajajo dolgo, potekajo v obliki čustvenih eksplozij, ki jih spremlja občutek groze in reakcij telesa, kot sta povečano bitje srca in znojenje. Anksioznost se običajno razvije postopoma. Simptomi so lahko tudi mišična napetost, utrujenost, razdražljivost, nepotrpežljivost, nespečnost ali motnje spanja, težave s koncentracijo, nihanje razpoloženja, prerazburjenost, jeza, motnje spomina, povečana utrujenost itd.
Stres je glavni dejavnik tveganja za nastanek in poslabšanje številnih bolezni: srčno-žilnih (miokardni infarkt, angina, hipertenzija), prebavil (gastritis, peptični ulkus želodca in dvanajstnika), zmanjšane imunosti.
Ne samo močni, akutni, ampak tudi majhni, vendar dolgotrajni stresni učinki vodijo do negativnih reakcij. Dolgotrajen psihološki stres in depresija lahko vodita tudi v bolezni.
Zdravljenje stresa z zdravili je indicirano le na recept. Glede na bolnikovo stanje lahko zdravnik predpiše pomirjevala, ki zmanjšujejo živčno napetost in razburjenje ter zmanjšujejo občutek strahu ali pomirjevala, ki pomagajo pri lajšanju čustvenega stresa. Psiholog vam lahko pomaga prebroditi stres brez jemanja zdravil.
Vsak od nas ima drugačno stopnjo stresa, ki jo določajo dedni in drugi dejavniki, ter različno stopnjo odnosa in odzivanja na stres. Različni ljudje se na stres odzivajo na različne načine: nekateri začnejo absorbirati neverjetno veliko hrane, drugi popolnoma izgubijo apetit, nekateri ponoči težko zaspijo, drugi pa občutijo zaspanost tudi podnevi.
Ne pozabite! Stresne situacije je nemogoče popolnoma izločiti iz življenja, lahko živite in delajte tako, da jih čim bolj zmanjšate, zmanjšate njihove posledice in s tem ohranite zdravje.
Če doživljate stres, vedite, da niste sami. Trenutno veliko drugih ljudi v vaši skupnosti in po svetu prav tako doživlja stres. Potrebno se je nauči praktičnih veščin za obvladovanje stresa. Spremljali vas bomo na 4 delavnicah po 1,5 ure in vas naučili potrebnih načinov premagovanja stresa.
Zabavajte se na tej učni poti in se naučite narediti tisto, kar je pomembno v času stresa! Vljudno vabim vas na delavnico »Spoprijemanje s stresom«!

Prijave na delavnico:
ZD Metlika, CBE 71, 8330 Metlika
Tel.: 07-369-1-423
GSM: 051-638-220
E-mail: Rymma.Shtubler@zd-metlika.si
Bodite zdravi in bodite srečni
Rymma Shtubler, psiholog v CKZ Metlika