Kakšni so znaki in simptomi prehlada?
Prehlad je akutno, kratko in blago obolenje z značilnimi znaki in simptomi:
- bolečine v žrelu,
- kihanje,
- nosni izcedek, zamašen nos,
- solzenje,
- lahko tudi mrazenje in blago povišana telesna temperatura,
- blage bolečine v mišicah,
- lahko blag suh kašelj.
Prehlad se spontano pozdravi v 5 – 10 dneh. Možni zapleti so vnetje sinusov in ušes.
Kakšni so znaki in simptomi gripe?
Pri sezonski gripi se pojavijo naslednji znaki in simptomi:
- nenadna povišana telesna temperatura (38,8 – 40˚C),
- izrazite bolečine v mišicah in kosteh,
- mrazenje,
- izčrpanost,
- bolečine v žrelu,
- izrazit glavobol,
- izrazit suh kašelj
Večina okuženih z gripo ozdravi v tednu ali dveh. Okužba navadno poteka blago, možen je tudi težji potek bolezni s pljučnico, redkeje odpovedjo dihanja ali celo smrtnim izidom. Težji potek okužbe je pogostejši pri odraslih s kroničnimi srčnimi in dihalnimi boleznimi, pri nosečnicah in imunsko oslabljenih posameznikih. Težji potek okužbe z virusom gripe velikokrat zahteva zdravljenje v bolnišnici.
Kako se zaščitimo pred okužbo in preprečimo širjenje virusa gripe?
- kadar kašljamo ali kihamo, si usta zakrijemo z robcem, ki ga po uporabi zavržemo v koš za smeti;
- pogosto si umivamo roke z milom in vodo, učinkoviti so tudi robčki z alkoholnim razkužilom;
- izogibamo se stikom z bolnimi ljudmi;
- če zbolimo, ostanemo doma, da ne širimo okužbe;
- najboljša zaščita pred sezonsko gripo je cepljenje proti gripi;
- na cepljenje se naročite pri osebnem zdravniku ali zdravstvenemu delavcu še pred izbruhom epidemije gripe.
Svetujemo tudi, da ob epidemijah gripe:
- ne prihajate po nepotrebnem v zdravstveni dom po recepte, napotnice in redne kontrole, če ni nujno;
- ob obisku zdravstvenega doma upoštevate navodila zaposlenih in navodila za higieno kašlja in higieno rok;
- se izogibate prostorov, kjer je veliko ljudi (trgovski centri…);
- uporabljate samo zdravila, ki vam jih je predpisal zdravnik ali zdravila, ki se prodajajo v lekarnah in specializiranih trgovinah.
Kako negujemo bolnika z nalezljivo boleznijo na domu?
OSEBNA HIGIENA
- Higiena rok: Pogosto umivanje z milom in toplo tekočo vodo; uporabni so tudi alkoholni razkužilni robčki za enkratno uporabo.
- Higiena kašlja: Kadar kašljamo ali kihamo, si usta zakrijemo z robcem, ki ga po uporabi zavržemo v koš za smeti. Če po nesreči kašljamo v roke, si te čim prej umijemo ali razkužimo.
- Higiena celega telesa: Kljub temu, da se bolnik zelo slabo počuti, se potrudimo in mu pomagamo pri tuširanju ali pri umivanju v postelji.
- Perilo in posteljnino menjavamo ob umivanju in kadar se bolnik prepoti. Zamenjamo osebno perilo, pižamo ali spalno srajco in zamenjamo posteljnino. Brisača naj bo samo za osebno uporabo.
- Jedilni pribor in skodelice naj ima bolnik svoje. Ne pijemo iz njegove skodelice in ne poizkušamo hrane z njegovim jedilnim priborom. Za pomivanje zadoščata topla voda in detergent oziroma pomivanje v pomivalnem stroju.
- Pri negovanju svojca, kjer je potreben tesen stik z bolnikom (razdalja krajša od 1 metra), si negovalec nadene kirurško masko (dobi jo v lekarnah).
- Po opravljenih negovalnih postopkih pri bolniku (umivanje, pitje, hranjenje, rahljanje blazin, preoblačenje perila…), naj negovalec poskrbi za svojo higieno (roke!), da ne pride do prenosa bolezenskih klic.
PROSTOR
- Prostor, v katerem bolnik počiva, naj bo miren in zračen. Bolniki velikokrat sami ne vedo, da je prostor potreben prezračenja, zato naj tisti, ki neguje, sam poskrbi za to, da bo prostor prezračen. Prostor prezračimo večkrat na dan. Bolnika dobro pokrijemo in za nekaj minut odpremo okno, v toplejšem vremenu lahko tudi za dalj časa.
- Bolniku večkrat dnevno uredimo posteljo, mu zrahljamo blazine (kadar kašlja in težko diha, je potrebno dodati še eno ali več blazin), pomagamo mu do stranišča in podobno. Če mu je slabo, pripravimo posodo za bruhanje.
- Postelja naj bo dostopna negovalcu, če je le mogoče z več strani, da bo lažje poskrbel za bolnika.
- Odstranimo nepotrebne stvari z nočne omarice, kar nam olajša čiščenje površin. Na površinah se povzročitelji bolezni lahko zadržujejo in preživijo več ur (virus gripe npr. 8-12 ur).
- Bolnik naj kašlja v robec za enkratno uporabo (koristno lahko uporabite tudi WC papir), ki ga odvrže v smeti. Najbolje je, da ima mali koš ali vrečko za papirnate robčke pri postelji. Odpadke redno odstranjujemo. Upoštevamo varnostno razdaljo med bolnikom in negovalcem, kadar je to le možno.
PREHRANA IN VNOS TEKOČIN
Prehrana naj bo lahka, pomembnejši je vnos tekočine, kot so čaj, sok, juha, voda, bela kava… Kadar je bolnik zelo prizadet zaradi bolezni, mu sami večkrat ponudimo pijačo. To velikokrat zahteva precej truda, saj je bolnik utrujen in bi najraje imel mir. Pomembno je, da vztrajamo naj popije tekočino po požirkih.
POČITEK
V primeru prehladnih obolenj in gripe, je bolniku poleg zdravil, ki nižajo temperaturo in zmanjšujejo bolečine, vnosa zadostne količine tekočine, potreben tudi počitek. Gledanje televizije in prenosni računalnik v postelji ni počitek. Oboleli z gripo bodo morali ostati doma vsaj 7 dni, otroci in bolniki s kronično boleznijo verjetno več. Vendar bo o dolžini okrevanja odločal zdravnik, na osnovi poteka bolezni pri vsakem posamezniku posebej.
Kdaj potrebujemo antibiotik?
Antibiotiki so zdravila, ki jih uporabljamo za zdravljenje bakterijskih okužb. Delujejo tako, da zavrejo rast bakterij, ali jih uničijo.
Z antibiotiki ne zdravite virusnih okužb, gripe in prehlada. Pri gripi, prehladu in kašlju zadostujeta počitek in pitje zadostne količine tekočine.
Za zdravljenje simptomov, kot so boleče žrelo, boleče mišice, vročina, zamašen nos, uporabite analgetike, antipiretike, ali lokalne antiseptike, ki jih lahko kupite v lekarni. Če pa težave ne izginejo, se naročite na za pregled pri svojem osebnem zdravniku, ki bo ocenil, ali morda potrebujete antibiotično zdravljenje.
Antibiotike jemljemo, ko nam jih na podlagi pregleda predpiše zdravnik. Nikoli se na lastno pest ne zdravite z antibiotikom, ki vam je ostal še od prejšnjega zdravljenja, ali z antibiotiki, ki so ostali od prejšnjega zdravljenja sorodnikom, znancem ali prijateljem.
Pri jemanju antibiotikov upoštevajte zdravnikova navodila. Antibiotiki so učinkoviti le, če je njihova koncentracija v krvi in tkivih dovolj visoka, zato jih je potrebno treba jemati bodisi na 8, 12 ali 24 ur. Čas jemanja in spoštovanje upoštevanje navodil glede uživanja hrane vplivata na izkoristek in učinkovitost zdravila. “Na prazen želodec” pomeni 1 uro pred jedjo ali 2 uri po jedi. “Jemanje zdravila s hrano” pa pomeni neposredno pred ali po jedi oz. med jedjo.
Antibiotike zaužijte z vodo ali čajem. Ne jemljite jih z mlekom, ker se nekateri vežejo na sestavine mleka in jih telo ne more v celoti izkoristiti. Ko jemljete antibiotike, se izogibajte alkoholu.
Ne prekinite z jemanjem antibiotikov, četudi se že po nekaj odmerkih počutite bolje. Trajanje zdravljenja določi zdravnik, saj pri nekaterih okužbah zadošča enkraten odmerek zdravila, pri drugih pa je potrebno npr. 10-dnevno zdravljenje.
Prehitra prekinitev zdravljenja vodi v odpornost bakterij in slabši uspeh zdravljenja.
Kaj pomeni odpornost na antibiotike?
Odpornost na antibiotike pomeni, da antibiotik ne more zaustaviti rasti bakterij, ali jih uničiti. Odporne bakterije ne prizadenejo le bolnika, pri katerem so se razvile, ampak se širijo v okolico, običajno s stiki z ljudmi, ki imajo odporne bakterije na svoji koži in sluznicah.
Odpornost bakterij na antibiotike danes že predstavlja resen problem, ki ogroža javno zdravje. Odporne bakterije se lahko širijo znotraj skupnosti, ob okužbi z njimi pa je običajno antibiotično zdravljenje neučinkovito.
Najpomembnejši vzrok za nastanek bakterijske odpornosti na antibiotike je njihova prekomerna in neustrezna uporaba.
Skupaj lahko ukrepamo. Zdravniki lahko z racionalnim (strokovnim) predpisovanjem antibiotikov in z upoštevanjem higienskih ukrepov, ki preprečujejo širjenje odpornih bakterij, pomembno prispevajo k zmanjšanju bakterijske odpornosti.
Bolniki prispevate k zmanjšanju odpornosti na antibiotike tako, da predpisane antibiotike jemljete po navodilu zdravnika in toliko časa, kot vam je priporočil zdravnik. Nikoli ne jemljite antibiotika, ki ni bil predpisan za vas.
Jemanje antibiotika po nepotrebnem povečuje odpornost bakterij in s tem neučinkovitost antibiotikov, ko jih resnično potrebujete.
Kakšni so znaki pregretja in kako ukrepamo?
Do pregretja organizma pride, kadar odpove regulacija telesne temperature (ki jo nadzoruje “termostat’, ki ga imamo v možganih) in je porast temperature zaradi vročega okolja večji, kot je sposobnost obrambnih mehanizmov telesa (potenje, povečana prekrvavitev kože).
Najprej se pojavijo znaki dehidracije: utrujenost, vrtoglavica, razdražljivost, žeja, izguba apetita, urin postane temno rumen, lahko pride do krčev ali omedlevice.
Ukrepi so predvsem hlajenje organizma s hladno (ne ledeno mrzlo) vodo, pitje večjih količin tekočine, predvsem vode in izotoničnih raztopin. V primeru mišičnih krčev dvignemo okončine in jih nalahno masiramo ter obložimo s hladnimi oblogami.
Naslednja stopnja je vročinska izčrpanost, ki se pojavi zaradi večje izgube tekočine in soli pri pregretem bolniku. Pridruži se slabost, glavobol, bruhanje, zmedenost. Koža je bleda, pulz šibek in hiter. Temperatura poraste do 40 stopinj.
Ukrepi so podobni, a bolj intenzivni, prizadetega slečemo, lahko uporabimo hladne obloge predvsem na mestih, kjer so velike žile: vrat, pazduhe, dimlje. Če lahko, ga tuširamo. Če težave ne minejo v eni uri, je potrebna zdravniška pomoč.
Najhujša stopnja je vročinska kap. Temperatura zraste preko 40,5 stopinj. To je življenje ogrožajoče stanje. Regulacija temperature odpove. Koža postane rdeča in suha, jezik suh in obložen, pulz in dihanje pospešena in plitva. Poslabšajo se tudi vsi ostali prej omenjeni znaki, vse do motenj zavesti, krčev po celem telesu in kome.
Potrebna je takojšnja zdravstvena oskrba, zato ne odlašamo s klicem na 112, do prihoda reševalcev prizadetega hladimo. Če izgubi zavest, mu ne dajemo piti tekočine, damo ga v položaj za nezavestnega.
Kako si pomagamo pri poškodbi reber?
Ravnajte po navodilu zdravnika.
- Izogibajte se dvigovanju bremen in večjim fizičnim naporom.
- Bolečino si lajšajte z zdravili, ki vam jih je predpisal zdravnik.
- Počivajte, spite z dvignjenim vzglavjem, v polsedečem položaju ali v drugem vam udobnem položaju. Med počivanjem večkrat vstanite, preko nepoškodovanega boka.
- Priporočamo krajšo hojo po zmožnostih. To vam bo olajšalo težave in preprečilo komplikacije.
- Ob kihanju, kašljanju ali smejanju se z rokami objemite čez poškodovana rebra (lahko vmes položite blazino) in se rahlo sklonite naprej.
REDNO izvajajte DIHALNE VAJE, da preprečite komplikacije!
Pri izvajanju dihalnih vaj bodite pozorni:
- na normalno dihanje – vdih skozi nos, podaljšan izdih skozi usta. Izdih naj bo daljši od vdiha za cca 30 %; ne zadržujte diha;
- na čimbolj vzravnano držo;
- na to, da vsako vajo ponovite trikrat, med različnimi vajami naredite odmor dve do tri minute.
